Odpoklic psa. Kako naj začnem s priklicom psa. Kako naj naredim dobro navezavo z psom. Pes me ignorira. Pes se ne zmeni za klicanje. Noče se igrati z mano. kako se igrati z psom. kako postati dober skrbnik psa. Pes mi noče prinesti igrače. Kaj delam narobe pri svojem psu. Pes beži od mene. Pes uničuje in grize pohištvo. Pes je napadalen. Kako prevzgojiti psa. Kako vzgojiti psa iz zavetišča. Pes iz zavetišča. Varstvo psa, šolanje psa.

Marjan Mohar ima odobren program Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za prešolanje nevarnih psov.

Prešolanje agresivnih psov

Opis programa prešolanja

Cilji in splošni princip dela:

  • obvladovanje nevarnega psa,
  • sprememba vedenja nevarnega psa tako, da ga skrbnik lahko obvlada v vseh situacijah,
  • splošna vodljivost psa,
  • sposobnost skrbnika oceniti in preprečevati nevarne situacije.

 

Spremembam družbe, mora slediti tudi vzgoja in šolanje psov. Pred 20-30 leti so bili zadovoljni, da je pes brez povodca nekako sledil vodniku in na silo naredil nekaj vaj. Današnje šolanje je postopoma zelo napredovalo in so smernice povsem drugačne. Od psa želimo, da je sproščen, hiter in zelo ubogljiv. Šolanje temelji na tem, da ga pripravimo do tega, da si želi z nami delati.
Velik poudarek je na očesnem stiku. Pes, ki si od skrbnika nekaj želi, je že s tem delno podrejen in lažje vodljiv. Več se z njim ukvarjamo, manj je dovzeten za okolico, saj si željo po gibanju in kontaktu zadovolji pri vodniku. Ko dosežemo dobro navezanost, je tudi v primeru, da se pes odloči za pretep, velika verjetnost, da ga bo skrbnik sposoben ustaviti v njegovi nameri.

 

Agresivnost

V pasji naravi posameznega psa, je postati vodja krdela. Le-to pa uspe le močnim posameznikom. Priti na vrh, je zapisano v genih in že prvi dan, ko ga pripeljemo v novi dom, se trudi uresničiti željo po visokem položaju v krdelu. Z izpolnjevanjem njegovih želja, mu omogočamo napredek po lestvici navzgor. Težavni psi se navadno ne rodijo takšni, ampak jim ljudje, s svojim neznanjem, pomanjkanjem časa in popustljivostjo, omogočamo neželeno obnašanje.
Pes, ki je napadalen zaradi dominantnega položaja, ima moč nad skrbnikom. Ugriz je le vrh gore napak narejenih med odraščanjem psa. Vse ostalo je skrito in potrebno je začeti s popravki. Do tega, da pes ugrizne (skrbnika), je dolga pot in se je začela že s samim prihodom psa. Vsako popuščanje pes razume kot našo slabost in jo s pridom izkorišča. Pokazati mu moramo, da je odvisen od nas in mu vedno znova to dokazovati. Odvisnost najlažje dosežemo s hrano in priboljški. Preden mu postrežemo obrok ali mu damo posladek, od njega zahtevamo želeno obnašanje ali vajo. Pri vzgoji psa moramo biti zelo dosledni in nič ne sme biti več samoumevno, tudi obrok ne. Želeno obnašanje nagradimo, neželeno pa ignoriramo, dokler ne dosežemo spremembe. Jasno mu je treba pokazati, kaj je prav in kaj ne – črno bele slike. Skrbnika naučimo prepoznati že najmanjše znake agresivnega vedenja, ki pripelje do agresivnosti.

 

Dominantna agresija

Cilj prevzgoje je ustaviti agresijo in poškodbe tako, da skrbniku in družinskim članom dodelimo vodilno vlogo. To vključuje generalne spremembe v pogledu interakcije z njim. Ni univerzalnega načina, potrebno je pristopiti individualno in po stopnjah. Situacije in dražljaje mora prepoznati skrbnik. Skrbnik in člani družine morajo prevzeti dominanco nad psom postopno in varno. Prehitre spremembe lahko povzročijo porast agresije. V začetku zaradi varnosti, s psom dela dominantna oseba ali trener. Delajo se vaje za spremembo obnašanja in vaje poslušnosti. S tem želimo doseči, da pes prične slediti željam skrbnika.

 

Agresivnost zaradi strahu

Pes je napadalen zaradi strahu in se s takšnim vedenjem odzove s samoobrambo, ki je največkrat glavni razlog za takšno vedenje. Strah je lahko prirojen ali pridobljen. Zaradi prirojenega ali pridobljenega strahu, se pes odzove napadalno in lahko tudi ugrizne. Pes potrebuje mirnega skrbnika, ki bo znal psu pokazati, da nista v nevarnosti.

 

Teritorialna agresivnost

Ta vrsta agresije se pojavi, ko se neznana oseba približa okolju, kjer se pes počuti zaščitniškega. Vzrok za takšno ravnanje je lahko tudi strah in anksioznost pri psu.
Za uspešno prešolanje je potreben dober vodja, ki lahko nadzira psa z jasnimi navodili, skladno s primerno nagrado. Napako delajo skrbniki, ki želijo s ponujanjem priboljškov preusmeriti pasjo pozornost. Pomembna je skrbnikova pozornost pri takšnem psu, da ne povzroči poškodbe. Skrbniku takšnega psa je nujno potrebno predstaviti osnove pasje poslušnosti ter ga naučiti kako dominirati pri psu.

 

Posesivna agresija

Lahko je usmerjena v človeka ali v žival, ki se približuje psu, ki ima želeno igračo, hrano ali posladek. Posesivnost se lahko pojavi skupaj z dominanco, ni pa nujno. Občasno se zgodi, da tudi podrejeni branijo pridobljeno. Renčanje na vodnika zaradi posesivnosti, je pogosto posledica nepravilnega odnosa in prevečkratnega odvzema. Mogoče je pes bil večkrat tepen kot mladič, ker je ukradel skrbnikove stvari in jih ni hotel prepustiti.
Z govornimi tehnikami smo pri odraslem psu redko uspešni to je mogoče do neke meje pri mladičih.

 

Predatorska agresivnost

To je normalen instinkt pri psih. V njihovi naravi je lov in pregon nekaj naravnega. Kadar pa je to usmerjeno na družinske člane, neznance in domače živali, pa je potrebno problem rešiti.
Predatorsko obnašanje zajema: zalezovanje, lovljenje, ulov, grizenje, ubijanje in uživanje plena.

Največkrat se to obnašanje izrazi pri srečanju s tekači, s kolesarji ali pa z otroki, ki se igrajo – skratka z vsem, kar se premika. Gre za obliko agresije, katere cilj je, uničenje plena. Velikokrat gre le za lovljenje, in ko se plen umiri ni več zanimiv za psa. Lahko pa pride do poškodb.

 

Agresivnost do drugih psov

Razlogi za napadalnost so običajno dominantnost, strah ali »krdelna« agresija. Če človek posega v pretep, obstaja nevarnost, da ga eden od psov tudi ugrizne.
Agresija do drugih psov se največkrat pokaže, ko je pes na povodcu, zaradi napačnega vodenja skrbnika. Pri frontalnem srečevanju z drugimi psi, se pes počuti ogroženega. Če vodnik drži povodec napet, sporoča psu, da sta v nevarnosti in, da je treba v napad.

 

Izvedba prešolanja:

Celotno zgoraj opisano delo opravljam in izvajam na dva načina:

  • Skrbniki skupaj s psom prihajajo k meni na prevzgojo.
  • Pes je v začetni stopnji pri meni in ga pripravljam za delo.
    Po vidnem napredku, skupaj s skrbnikom nadaljujemo prevzgojo,
    ko ugotovimo, da je skrbnik sposoben obvladovati psa, ga odpelje domov in skupaj prihajata na vaje.

Za drugo obliko dela se odločim, če se pokaže, da je ločitev od skrbnika in sprememba okolja, dobra osnova za začetek šolanja. V tem primeru mora skrbnik psa podpisati izjavo o soglasju za začasno skrbništvo v okviru programa prešolanja.
Pes, ki je postavljen v novo okolje z novim režimom, se začne hitro prilagajati nastalim razmeram, saj se mu je svet postavil na glavo. Ko se vrne domov, bo verjetno spet  poskušal uveljaviti svoje obnašanje in takrat se pokaže ali smo skrbnika »prevzgojili«, da mu ne dovoli neželenega obnašanja. Ko pes biva pri meni, biva na zemljišču v velikosti dveh hektarjev, ki so namenjeni vzgoji psov. Del zemljišča je ograjenega za namene šolanja psov, večji del za izpust in pokrit objekt je preurejen v pesjake. Pesjaki so vsi pokriti in visoki dva metra in opremljeni z utami. Del pesjakov je iz zunanjega in notranjega dela in imajo prostornino 8m2.